Kvantno vesolje in psihična sinhronost. - Neverjetne lastnosti kvantne prepletenosti. "Antropska teorija". Kolektivna podzavest in izjemna naključja. #837313

Leta 1530 je slavni veronski humanist in znanstvenik Gi-rolamo Fracastoro objavil eno svojih najbolj znanih del, ki je podpiralo teorijo o "seminaria", zelo majhnih živih organih, ki sodelujejo v univerzalnem procesu samogeneriranja in samouničenja. Po Fracastoru se vse zgodi v skladu s procesom spontanega nastajanja in širjenja znotraj ne-kraja, duše sveta. Zato Fracastoro združuje znanstveni koncept patogenov s filozofskim konceptom globalno povezanega kozmosa, v katerem dogodki sobivajo v skladu z vezjo "sympathia rerum", mistične privlačnosti med materialnimi stvarmi in njihovim intimnim bistvom.
Presenetljivo je, da pet stoletij pozneje kvantna fizika na znanstveni podlagi predlaga koncept vesolja, v katerem je vsak delec povezan z vsemi ostalimi v vezi, ki presega vse zakone klasične fizike. V tem kontekstu se vse stvari stekajo v velikem načrtu kozmične sinhronosti. Ali je mogoče vsak predmet in vsak dogodek umestiti v vnaprej pripravljeno risbo? V okviru sinhronističnega pristopa je vsekakor mogoče. Sinhroničnost, izhajajoč iz izvirne misli Carla Junga, začrta smernice evolucijskega projekta, ki človeštvo spremlja k najvišji ravni samozavedanja. Na tej poti vsak sinhronistični dogodek, kot je serija epidemij, ki so se pojavile v zadnjih nekaj desetletjih, zapusti meje naključnosti in dobi natančno opredeljen pomen v zgodovini človeške vrste in vsakega posameznega živega bitja. Sinhroničnosti prečkajo življenje vsakega od nas, da bi potrdili, da nič ni del naključja, ampak vse nastane v neprecenljivem spletu verjetnosti.