Budizem in kvantna teorija - Neminljivost, narava resničnosti, zavest in opazovanje, medsebojna povezanost. Vse presenetljive analogije. #863053

Na področju človeškega znanja postajajo meje med znanostjo in filozofijo vse bolj prepustne, kar povzroča nepričakovane dialoge med navidezno oddaljenimi svetovi. V tej knjigi želimo raziskati zanimivo presečišče med vzhodnimi filozofijami, s posebnim poudarkom na budizmu, in sodobnimi odkritji na področju kvantne fizike. Cilj je jasen: predstaviti, kako lahko tisočletja stara spoznanja tradicij, kot je budizem, na novo osvetlijo kvantne teorije in postavijo globoka vprašanja o naravi resničnosti, zaznavanju in samem obstoju.
Ta knjiga je prva v trilogiji o budizmu, hinduizmu in taoizmu. Obravnavane teme poudarjajo podobnosti med temi miselnimi sistemi in temeljnimi načeli kvantne fizike. Podobnosti so osupljive.
V budizmu je koncept minljivosti osrednjega pomena. Vse, kar obstaja, se nenehno spreminja, nič ni statično. Podobno nas kvantna fizika uči, da na subatomski ravni delci ne obstajajo v določenih stanjih, temveč v verjetnostnih stanjih. Znana dvojnost valov in delcev na primer kaže, da se delci lahko obnašajo tudi kot valovi, kar postavlja pod vprašaj naše tradicionalno razumevanje fizikalne snovi.
Načelo soodvisnosti poudarja, kako je vsak pojav povezan z vsemi drugimi. V kvantni fiziki pojav kvantne prepletenosti ponazarja takšno mrežo odnosov med delci. Ko sta dva delca prepletena, sprememba stanja enega delca takoj vpliva na drugega, tudi na velikih razdaljah, kar pomeni povezavo, ki presega časovno-prostorske ovire.
Pomemben del je posvečen iluziji ega (Anatta): Budizem uči, da je občutek ločenega jaza iluzija. V kvantni fiziki je naše dojemanje resničnosti prav tako iluzorno. Številna znanstvena odkritja razkrivajo, da naše opazovanje spreminja opazovano resničnost. Znamenita izkušnja z dvojnim režnjem na primer kaže, kako že samo opazovanje kvantnih delcev spremeni njihovo obnašanje.
Glede meditacije in pozornosti je znano, da budistične meditativne prakse spodbujajo kontemplativni pogled na resničnost, kar praktikantom omogoča, da sledijo potem, ki presegajo videz stvari. Sodobni znanstveniki, kot je fizik David Bohm, so predlagali, da je to, kar vidimo kot "resničnost", morda le površinska podoba globljega reda, podobna stanjem zavesti, ki jih dosežemo z meditacijo.
Za ponazoritev teh sorodnosti lahko navedemo dialog med fizikom Nielsom Bohrom in budističnim filozofom Daisetsu Teitarō Suzukijem. Bohr, ki velja za enega od očetov kvantne fizike, je v vzhodnih konceptih našel presenetljivo odmevnost. V enem od svojih slavnih citatov je dejal:
"Fizika ni opis resničnosti, temveč konstrukcija našega razmišljanja."
To spominja na budistični pogled na zaznavanje kot odsev našega uma.
Pomembno pričevanje je podal tudi fizik Fritjof Capra, ki v knjigi Tao fizike raziskuje podobnosti med sodobno fiziko in vzhodnimi filozofijami, vključno z budizmom in taoizmom. Capra meni, da kvantna resničnost ne razlaga materije kot zbirke trdnih predmetov, temveč kot polje energij, kar je v popolni harmoniji z budistično mislijo o minljivosti.
V tem prvem zvezku smo zasledili obrise globoke in transformativne povezave med budizmom in kvantno fiziko. Raziskovanje teh odnosov ne le bogati naše razumevanje znanosti, temveč tudi spodbuja k globljemu razmisleku o tem, kako dojemamo resničnost. V vse bolj zapletenem svetu budistična načela ponujajo pomemben vpogled v novo vizijo našega mesta v vesolju: prostor medsebojne povezanosti, minljivosti in zavedanja.
V prihodnjih zvezkih bomo nadaljevali to pot in se potopili v temo in svetlobo drugih vzhodnih filozofskih tradicij ter odkrivali nove razsežnosti tega fascinantnega dialoga med starodavno modrostjo in sodobnimi odkritji.